Med izdelavo načrta za urejanje okolice hiše vsekakor ne smemo pozabiti na zelenjavni vrt. Zelenjavni vrt je namreč zelo pomemben del naše okolice, saj si lahko na njem vzgojimo zelenjavo, za katero bomo vedeli da je domača, brez škropiv, brez dodatkov in tako naprej. V današnjem načinu življenja, za katerega je značilno, da je zelo hitro in stresno, prehrana igra zelo veliko vlogo. S pomočjo vključitve zelenjavnega vrta v načrt za urejanje okolice hiše si bomo določeno hrano pridelali kar doma.
Za omenjen podvig se dandanes odloča vse več in več ljudi, ki se spopadajo z urejanjem okolice, saj si lahko, kot smo že omenili, pridelajo zdravo hrano. Marsikdo misli, da mora za zelenjavni vrt imeti veliko prostora, vendar to sploh ni res. Da si pridelamo osnovno zelenjavo potrebujemo vsaj manjšo gredico, ki meri vsaj 5 kvadratnih metrov. Pomembno je, da je lega gredice na sončni strani, saj bo tako posajena zelenjava imela boljše pogoje za rast. Da bi pridelali vso zelenjavo za štiri člansko družino je priporočljivo imeti vsaj 15 do 20 kvadratnih metrov površine. V kolikor se za urejanje okolice hiše in posledično zelenjavni vrt odločimo prvič, si za začetek izberemo zelenjavo, ki nam nebo povzročala večjih težav.
Tako lahko v samem začetku vrtnarjenja posadimo:
- solata
- paradižnik
- bučke
- kumarice
- korenček
- jagode
- nizek fižol
- redkvica
- česen
- čebula
- …
Vmes med vso to zelenjavo pa lahko posadimo še peteršilj, baziliko, ki da zelo dober okus paradižniku, šetraj in tudi ostale podobne rastline.
Vrtnarjenje
Ko izdelamo načrt za urejanje okolice hiše že natančno vemo, kje se bo naš vrt nahajal. Tako se začnejo prva dela za vrtnarjenje in sicer moramo najprej zelenjavni vrt prekopati. To moramo storiti tako, da prekopljemo vsaj 15 do 20 cm globoko, dobro pa je, če vmes dodamo tudi naravno gnojilo. Pomembno je, da je gnojilo naravno, kajti v nasprotnem primeru ne bomo dosegli glavnega cilja – zdrave zelenjave. Ko vrt prekopamo, moramo narediti razporeditev in pripraviti površino glede na to, kaj bomo tam sadili. Pri razporeditvi moramo upoštevati, da nekatere vrtnine rastejo bolje če so skupaj. Znano je, da lahko poleg bučk posadimo nizki fižol, poleg tega paradižnik, nato sledita še korenček in redkvica. Vrste, ki jih naredimo za sajenje morajo biti obrnjene proti severu-jugu, saj bomo na ta način lahko najbolje izkoristili sonce. Ker zelišča dobro vplivajo na rast ostalih vrtnin, je dobro, če med fižol posadimo šetraj, paradižniku pa ugaja bližina peteršilja in bazilike.
Začetek
Z vrtnarjenjem lahko začnemo takoj, ko so tla dovolj topla. V primeru, da je slednji pogoj izpolnjen, lahko prvo sajenje opravimo že konec marca, vendar se največkrat setve začnejo v aprilu in maju. Priporočljivo je, da si sadike paradižnika in paprike vzgojimo že spomladi lahko kar v garaži, nato pa lahko te sadike samo posadimo na vrt. Pomembno je, da jih zaščitimo pred mrazom in sicer to storimo s pomočjo vrtne tkanine. Med rastjo moramo vrtnine v primeru suše, če je to mogoče zalivati, in sicer moramo to storiti zgodaj dopoldne ter pozno popoldne. Obvezno je odstranjevanje ne zasajenih plev, ki otežujejo rast, priporočljivo pa je tudi, da vrtnine vsaj enkrat med rastjo tudi pognojimo z naravnim gnojilom. Z upoštevanjem nasvetov vam bo urejanje okolice hiše zagotovo uspelo, vaš zelenjavni vrt pa vam bo prinesel ogromno dobre, zdrave in sveže zelenjave.
